Dolgcajt & Bes
Mojstri družbe in duha ocenjujejo norveški pokol predvsem kot ekstremno desničarstvo, ki naj bi se manifestiralo v nestrpnosti do priseljencev. Najbolj temeljit v svojih ocenah je bil, vsaj zame, nekdanji ideolog Pankrtov, sicer pa levi politik, član Liste Zorana Jankoviča, dr. Gregor Tomc. Ugotavlja da “Medtem ko se je leva ideologija izpraznila, postaja nacikrščanstvo vse bolj eksplozivna mešanica. Težko je potegniti mejo med še sprejemljivo vero v edinega pravega boga, v katerega narod zaupa, in nesprejemljivim sovraštvom, ki iz takšne vere izhaja,” ter v nadaljevanju razlikuje tri vrste skrajnežev: mlade ljudi, ki po pravilu bolj neprizanesljivo ocenjujejo, a slej ko prej odrastejo; psihopate, ki iz različnih razlogov ne čutijo empatije do drugih, a so na srečo redki; in fanatike, ki sprejmejo skrajna ideološka stališča, teh pa je med skrajneži največ in največkrat ostanejo takšni za vedno. Po prof. Tomcu “Breivik spada v to zadnjo kategorijo. Krščanska ideologija mu omogoča, da nasprotnike doživlja kot neljudi, tako da zaradi umorov ne doživlja nikakršnega občutka krivde. Od Breivika dalje je nekaj jasno – v Evropi smo dobili lasten, na krščanstvu utemeljen terorizem.”
Izvirno, ni kaj, a žal boleče površno in prav po “breivikovsko” nestrpno. Pač mnenje nekoga, ki je morda nekoč tudi sam spadal med, po njegovem, prvo vrsto skrajnežev, vendar ni uspel odrasti ampak še vedno težko čaka priliko za izražanje ekstremnih stališč. Tomcu se ne zdi potrebno razmišljati kako globoka je dejansko razlika med Kristusovim poslanstvom, ki vendarle predstavlja temelj modernega krščanstva in moralno tako zavrženim dejanjem, kot je ubijanje ljudi zaradi političnih ciljev. Dejstvo je, da je prav nastop Jezusa Kristusa, v časih nekoč davno popolnoma samoumevnega verskega in plemenskega šovinizma, dejansko pomenil revolucionarni premik v multikulturalizem, ki ga marsikdo nikoli ne bo zmogel. Tega očitno dandanašnji ni treba nikomur več vedeti, zlasti če želi sprevrženo razmišljanje označiti za teroristično ideologijo pač zgolj zato, ker se nekemu iztirjencu zdi da to dobro pristoji k njegovemu profilu. Kaj neki bi Tomc rekel, če bi kaj podobnega, kot ta Norvežan, naredil recimo, kdo drug in potem prostodušno izjavil, da ga inspirira komunizem, proletarska revolucij, srp in kladivo ter pesem Bandiera rossa. Sicer smo pa tudi leve prenapeteže nekoč imeli in jih očitno še vedno imamo …
Po svoje me takšne izjave bolj žalostijo kot presenečajo, predvsem zato ker je tudi javnost očitno postala neobčutljiva za takšne signale. In prav to je morda del odgovora na vprašanje: zakaj se skrajneži v deželah in časih obilja sploh lahko pojavljajo. Na drugi strani, me pa resnično preseneča, da celo strokovnjaki, pri vsej stvari, razen navideznega ideološkega sovraštva, ne opazijo še česa drugega. Na primer izjemne lahkotnosti s katero se ponekod pride do orožja, ki nikakor nima druge uporabne vrednosti razen morilske o čemer sem sicer že pisal, niti ne opazijo zanimivih osebnih karakteristik ljudi, ki takšne stvari počno. Kot se nihče ne zgrozi več nad skrajno šovinističnimi izjavami naših politikov ali drugih javnomnenjskih tepcev, se nihče ne začudi nad dejstvom, da je, v neki moderni in bogati družbi svobodnih nazorov, z obiljem možnosti za stike med ljudmi, nek 32-letni moški, prijetnega videza in finančno preskrbljen, še vedno neporočen, brez lastne družine, očitno tudi brez partnerice in ne nazadnje tako zelo obupno odtujen od lastnih staršev, sorodnikov, prijateljev, sodelavcev in sosedov, da se nobenemu niti ne sanja kakšne pošastne načrte ima za bregom ali pa že kar pred njim. Če mlad, šolan in uspešen moški, ki bi dejansko moral biti nosilec nove odgovorne narodove generacije, namesto da bi snoval družino, vzgajal otroke, gradil hišo, kariero, posle in ugled, svoj čas troši za nabavo orožja, izdelavo bomb, igranje nasilnih video igric ter pisanje ksenofobnih pamfletov in scenarijev za teroristične podvige, potem bi se morala družba verjetno vprašati še kaj drugega kot le če je prav, da je verouk v šoli. Morda bo kdo rekel, da to sploh ni pomembno, vendar je. To je zelo, zelo pomembno, verjetno veliko pomembnejše kot vsa ostala ideološka navlaka.
Osebno sem popolnoma prepričan v temeljno človekovo poslanstvo, ki je predvsem skrb za boljši svet, in ta je – tak kot je povsem dovolj velik zame, za moje bližnje in tudi za vse ostale ter seveda dovolj star in izkušen, da bi svoje težave lahko rešil tudi brez nasilja. Zlasti mojega.
Bolj kot problem nekakšnega pseudo fundamentalizma, sovraštva do drugačnih, ki to dejansko sploh niso in navidezne ljubezni do lastnega plemena, ki takšne ljubezni prav gotovo ne potrebuje, je Breivik sociološki problem, o katerem bi dr. Tomc verjetno lahko kaj več povedal, vendar žal ni. Morda bi povedal kaj o liberalnih zablodah postmodernizma, ki očitno nikoli in nikjer ne bo dovolj “osvobojen”, da bi postal še kaj več kot zgolj suicidalno brezupen in anarhistično morbiden eksperiment družbenega razvoja. Skoraj takšen kot poezija Pankrtov …
Morda bi pa lahko povedal še kaj o sedanji, z elitizmom naspidirani družbi, ki načrtno ustvarja odrinjene, da bi lahko sledila post-komunistični veri v elito, ki naj bi imela nad-človeške lastnosti in izključne sposobnosti za vodenje ljudstva, kot jih to nekoč že prepoznalo v svojih ljubljenih vodjih. Ti odrinjeni se, v iskanju pozitivne identitete ki jim je nihče več ne pokaže, ker jim jo v maniri liberalnega čistunstva ne sme, da jim ne bi onesnažil s tradicijo in pravo vero še neomadeževanih možganov, lahko čutijo celo poklicane k obrambi svojega rodu, z bizarno idejo, da bi se, kot super-heroji dokazali bolj družbeno potrebni kot na primer v vlogi staršev, strokovnjakov, podjetnikov ali zgolj miroljubnih in odgovornih državljanov.
Kakorkoli, če ostanem samo pri tistem v kar res verjamem, potem sem popolnoma prepričan, da bi tudi Breivik, ki bi bil vzgojen in živel skladno z tradicionalnimi vrednotami s katerimi so živeli njegovi dedje, poleti morda raje užival na počitnicah z družino, morda ravno na nesrečnem otočku Utøya in svoje otroke učil plavanja ali pa jim zgolj kupoval sladoled, namesto, da bi masakriral svoje sonarodnjake in njihove otroke.
V modernih družbah so večji problem kot “tujci”, ki jih dobro poznamo, morda samo še “naši”, ki jih zelo slabo poznamo. Predvsem tiste, ki so že ves čas med nami in so za dobro človeka pripravljeni svet očistiti … tudi ljudi, če je treba.
Hvala za ta prispevek,zelo premišljeno napisan,sem enakega mnenja kot avtor.
Prima zapisano. Težko kej dodati.
Terorizem je nasprotje humanizma. Nobenemu svetovnemu nazoru niti ideologiji, kljub proklamaciji humanizem ni vnaprej zagotovljen. Humanizem svetovnemu nazoru in ideologijam lahko zagotavljajo le ljudje. Za humanizem se je za to potrebno boriti. Za to je težko razumljiva bolečina avtorja članka, da je terorist pripadnik – čeprav samooklicani – cerkvenih krščanskih vrednot. Pojasnjevanje vrednot krščanstva brez obračuna z odpadniki nima nobene vrednosti. Za to je nerazumljivo nereagiranje cerkve, ki ji terosrist pripada, da terorista ne izobči in se od njegovih ravnanj javno ne distancira.
Hvala za komentarje.
3. Če se ne motim, so vsi verski voditelji na Norveškem, pa tudi drugje po svetu, vključno s papežem, ta zločin ne samo obsodili ampak tudi izrazili globoko sočutje s svojci žrtev ter vsemi Norvežani. Vsak, količkaj razumen človek mora videti, da takšna dejanja, ob več-desetletnih prizadevanjih, ki se jim v RKC reče ekumenizem (medverski dialog) in so splošno svetovno in družbeno pozitivna in sprejemljiva, predstavljajo popolnoma nesmiseln zločin. In nič drugega-, zgolj zločin. Takšnemu človeku, kot je ta Norvežan, ki je živel bolje (in še vedno živi bolje) kot 95% prebivalcev tega sveta, tega kar je storil, ni mogoče, z ničemer opravičiti. Meni osebno tukaj odpove vsa logika, da o ideologiji sploh ne govorim.
Potem pa berem izjave nekoga, ki trenutno uči bodoče generacije slovenskih novinarjev in intelektualcev, ki bodo nedvomno v naslednjih desetletjih oblikovale javno mnenje in seveda po svoje, odločilno krojile duha Slovenije in Slovencev. In berem, da gre tu za “krščanski terorizem”, kar nonšalantno izjavi nekdo, ki s svojim delom, izjavami in življenjskim slogom predstavlja pojem liberalne usmeritve. In kaj ima svet od te liberalne usmeruitve? Ta svetu nikakor ni prinesla tistega, kar bi mu nekoč morda celo želela in to njeni zagovorniki vedo, a glej ga zlomka – zdaj je krivec za to prav tisti, katerega načela so že zdavnaj oblatili, ponižali in likvidirali. Liberalna filozofija ni prinesla nobene osvoboditve – nasprotno, to je nazor, ki je svetu na eni strani, v 16. stoletju, (kako absurdno) – prinesel radikalno krščanstvo, torej protestantizem in razklal Evropo na drugi pa posledično tudi vse “poganske” totalitarizme od 19. do 21. stoletja, vključno z brez-obzirnim kapitalizmom, ki bo očitno postal vodilna ideologija naslednjih desetletij.
Breivik nima z vero nič. Če bi se ga kakšna Cerkev javno odrekla, bi priznala, da ji je pripadal, pa ji dejansko ni. On je zame predvsem pojem popolnega moralnega kolapsa in razčlovečenja moderne “svobodne” družbe, ki se je dejansko, že dolgo tega zapisala življenjskemu nazoru, ki ga predstavlja prav Tomc.
Janez, vsa čast. Veliko prebiram forume, bloge in podobne sestavke. In res mora preteči za 10 let vode da najdem nekaj, kar je približno vsaj normalen zapis. Še veliko redkeje najdem nekaj kar je dobro. In, končno, sem celo uspel najti nekaj kar je odlično!
Strinjam se s popolnoma vsem zapisanim, še enkrat povdarjam! Zato ne bom niti komentiral, ker bi se vse misli samo ponavljale. Res pa mi je hudo žalostno, da naša liberalna družba komaj čaka in je prav obsedena z iskanjem nacistov, fašistov in podobno, ter prav manično išče priložnost za blatenje cerkve.
Se opravičujem… VSA ČAST ROBERT! in seveda ne Janez.
V Sloveniji je problem, ker je za levičarje ta Breivik in njegove žrtve zgolj orodje, s katerim obračunavajo s svojimi nasprotniki – desničarji, kristjani in vsemi, ki jih ne marajo.
Oni bi najraje kar prepovedali vse, kar ni dovolj levičarsko. In vsak, ki se temu ne podredi, je že Breivik.
Po drugi strani so dvolični. Ob islamskem terorizmu je bila kriva Amerika in kapitalistični zahod, ker so jih baje zatirali, ne pa islam, ne Al Kaida itd…
V tem primeru pa ni problem pretirano zatiranje vsake kritike do tujcev itd., kajti ravno to je problem vseh severnoevropskih držav – do levici všečnih manjšin, ne smeš reči nič, sicer si nestrpnež in greš v zapor.
Seveda pa nestrpnosti pri sebi ne vidijo. To, kar je povedal Godnič, je le vrh ledene gore. Po internetu kar mrgoli podobne nestrpnosti, pa je nihče ne opazi.
Potem pa se pojavi homoseksualec Mitja Blažič, ki iz slepega črevesa privleče tezo, da je treba tisto buško na njegovi glavi povezovat s tem norveškim izmečkom.
Obsojam dejanje za njegovo buško. Še bolj pa obsojam to njegovo povezovanje z morilcem 84 nedolžnih mladih, ki še zaživeli niso.
Ob precejšnjem strinjanju z avtorjem, ne razumem, zakaj je potrebno govoriti o “modernem” krščanstvu. Krščanstvo je danes enako kot pred 2.000 leti, ima iste temelje, vrednote, ideje in vero! Krščanstvo ne potrebuje časovnih opredelitev, saj je že ves čas ena in ista zadeva, ki nima zveze s številnimi grozodejstvi, ki so jih nekristjani prizadejali v Kristusovem imenu in ki jih še vedno počno. Kakšen Tomc bi se na primer ob teh navedbah takoj obesil na “moderne kristjane” v obliki zločinskih duhovnikov na Irskem in še kje…
Hvala za komentarje.
Nestrpnost, sovraštvo do tujega ali drugačnega, je problem, ki je žal prisoten povsod in se s slabšanjem družbenih razmer samo še povečuje. Vendar je stvari treba vsaj skušati imenovati s pravim imenom in ne posploševati. Tako je, vsaj na videz, posploševal Bush in rezultat je vojna, ki je uničila veliko in bogato državo (Irak), ki ni bila nič bolj zločinska od npr. Kitajske, pobila milijon ljudi in zelo verjetno, zaradi povečanega ameriškega notranjega zadolževanja, povzročila svetovno gospodarsko krizo.
Američanom se je, na drugi strani, že pred 11.9.2001 zgodil podoben napad desničarskega skrajneža in glej čudo, nikomur niso napovedali vojne zaradi tega. Morda so prepovedali kakšno politično stranko, ali pa še to ne.
Skratka, na eni strani dvojna merila na drugi pa posploševanje. Še vedno pa žal velja tudi stara resnica, da ni toliko pomembno kdo je kriv, ampak kdo je najbolj primeren za krivca.
In ko se omeni krščanstvo, se seveda nekaterim takoj dvignejo ušesa, pa ima kaj zveze z vero v Kristusa ali pa ne.
Razumeti je potrebno, da sveta brez nestrpnežev ni in ga še lep čas ne bo, prepričan pa sem, da se bo takrat, ko se bo rešil državne, torej uradne nestrpnosti, rešil tudi civilne.
Z opravičilom za nekonstruktivnost,
še tu zgolj pohvala za redek primer(ek) smiselenega prispev/ka/anja.
It is the best time to make a few plans for the long run and it’s time to be happy. I have learn this post and if I may just I want to recommend you some attention-grabbing issues or advice. Maybe you could write next articles relating to this article. I wish to read even more things about it!