Nazaj na kolišča
Vnuk ekonomskega liberalnega radikalca in nobelovca Miltona Friedmana, Patri Friedman (naj še kdo reče, da svetovne zgodovino ne piše zgolj nekaj družin!) je zanimiv človek in očitno celo vizionar, kar je pa tako ali tako že družinska tradicija. Kakorkoli, z idejami o “oceanskih družbah”, mu očitno uspeva prepričevati petičneže, da donirajo za njegov inštitut, katerega poslanstvo je “ustanavljanje in rast stalnih, avtonomnih oceanskih skupnosti, ki bodo omogočile inovativne politične in družbene sisteme.”
Na kratko – gre za, trenutno še družbeno-politično idejo, ki ima ambicijo uvesti drugačne, kajpak boljše, oblike družbeno-ekonomskih sistemov od teh, ki jih uporabljamo zdaj. Zaenkrat sta v igri dva principa, med katerima (žal?) ni komunizma. Šalo na stran, Friedmanu je seveda, kakor njegovemu slavnemu dedku, blizu libertarni, katerega vizija je “svobodna” država brez zajamčenih socialnih pravic, minimalnih plač ali pokojnin in z ohlapnimi predpisi za investiranje ali nošenje orožja. Na drugi strani pa imamo bolj pragmatično-kapitalski pristop, ljubko poimenovan “Appletopia” (sami ugibajte od kod ime), ki na državo gleda kot na podjetje, ki mu raste vrednost, kolikor uspešnejše je. In kar je najbolj zanimivo-, “državo” – po Friedmanovo, v obeh primerih za začetek predstavlja zgolj prekooceanska križarka (ali več povezanih), kasneje pa plavajoča ali na stebre postavljena zgradba, ki bi pridobila neke vrste mednarodno politično, vsekakor pa ekonomsko suverenost. Ideja se morda zdi odbita, ali pa tudi ne, vendar se Friedman zanjo vsekakor resno angažira in pridobiva privržence. Projekt ima verjetno na svetu zaenkrat več dvomljivcev kakor zagovornikov, vendar v razmerah globalne krize, občutka politične nemoči ali inertnosti sedanjih družbenih, socialnih in vladajočih pozicij, ob hkratnem dejstvu, da nekateri res ne vedo kam bi z denarjem, takšne ideje zagotovo najdejo tudi svojo ciljno publiko.
Ustvarjanje novega sveta je Američanom v krvi. V njihovi tradiciji najvišje kotirajo pionirji (mirne duše jim lahko rečete lahko tudi avanturisti in/ali obupanci), ki so se davno tega dejansko podajali v neznano, brez možnosti vrnitve in tvegali vse, vključno s svojimi življenji. Po svoje je ta ameriška duhovna dediščina razumljiva, ker se tistim ljudem, ki so se znašli že doma, bili zadovoljni s tem, kar so jim pripravili predniki ali dovolj potrpežljivi z oblastjo, pač ni bilo treba podajati v neznano. Pionirji jim očitno še zdaj predstavljajo svetle vzore o katerih se učijo v osnovnih šolah in vsak, ki je količkaj zaveden, želi ohraniti del podjetniškega duha, ki naj bi zgradil to veliko deželo. Seveda še vedno zanemarjajo dejstvo, da je ta dežela dejansko že obstajala prej in imela tudi svoje prebivalce, ekonomijo in upravo, česar pa tisti, ki so tja prišli (ali zgolj pribežali), niso niti opazili. Hoteli so videti in tudi videli zgolj možnost osebnega preskoka družbenih stopnic in bogatenja na račun “odprtega” sveta, v katerem jim sicer nihče ni zagotavljal preživetja, vendar jim tudi nihče ni omejeval podjetnosti ali, še zdaj tako ljube jim, nošnje orožja. Duhovit komentator je pod opis novega friedmanovega sveta zapisal, da takšen eksperiment, torej država brez socialnih pravic, omejitev investiranja ali predpisov, ki bi omejevali nošnjo orožja, danes že obstaja, in sicer se imenuje Somalija, vendar ta vzhodno afriška država prav gotovo ni model o katerem sanjajo potomci Nobelovih nagrajencev za ekonomijo.
Mene, bolj od tega, ali bo takšna zamisel tudi kdaj doživela svojo realizacijo, zanima predvsem kaj dejansko vodi idejno smetano tega sveta, katere del Friedman definitivno je, da ne vlaga mladostne energije, ugleda in intelektualnega potenciala v spremembe obstoječe svetovne šahovnice ampak vidi obetavno smer napredka predvsem v ustanavljanju novih držav. Če razmišljam o tem me postane skorajda malce strah, ko se zavem kako ljudje, ki, na nek način vsaj posredno vplivajo na razvoj sveta, dejansko malo zaupajo v njega. Družbi, njenim zgodovinskim izkušnjam in milijardam posameznikom, ki so jo, zase sicer bolj ali manj uspešno, vsekakor pa skupaj z drugimi, gradili in jo še gradijo, torej po mnenju svobodnih ekonomistov preprosto ne kaže zaupati. Pravo rešitev vidijo v skupnosti, ki bo sestavljena na novo, po nekaj preprostih ”naravnih” zakonih, predvsem pa prepuščena posamezniku in njegovi pobudi. Posameznik se bo torej lahko tudi svobodno odločal kam in kako bo usmerjal del svojih današnjih proizvodnih zmogljivost, ki jih zdaj namenja socialni družbi in lastni varnosti ter, ne nazadnje, izbiral ali sploh še potrebuje nekoga, ki proti nadomestilu, zdaj počne to za njega (beri: vlada).
Tudi druga ideja, torej “utopična dežela jabčkov” je gotovo zanimiva – investitorji bi preprosto kar ustanavljali nove države, nekako tako kot podjetja in državljani bi se imeli v njih možnost zaposlovati (beri: živeti) po lastni izbiri. Če bi vam v neki državi postalo dolgočasno ali vroče, na volitvah morda ne bi zmagal vaš kandidat ali bi njena vrednost na borzi padla, potem bi pač preprosto sedli v svoj gliser in se preselili v drugo.
Vsekakor zanimive ideje, ki morda že zdaj vplivajo na razmišljanje tistih, ki družbe vodijo ali pa jih morda šele bodo ali pa zgolj navdihujejo in kratkočasijo njihove pripadnike, seveda predvsem tiste, ki si takšne privatne otočke lahko privoščijo že zdaj. Vse skupaj je verjetno še najmanj razburljivo za nas, ki ne bomo nikoli živeli v deželi utopiji, ali pa morda vedno le v nji, brez upanja, da bi kdaj stopili v resnični in bogati novi svet.
Kakorkoli, vsem želim lep izlet v prihodnost, Friedmanu pa bi le priporočil kratek sprehod tudi po preteklosti. Zdi se mi, da smo te prijazne “svobodne” ekonomije in tudi učinkovite “privatne” države v Evropi nekoč že poznali, in sicer v srednjem veku. Z zatonom fevdalizma so vendarle propadle, ker se je izkazalo, da so jih bili ljudje do grla in še čez siti, predvsem pa zato, ker so ugotovili, da je tudi pošten posameznik lahko slab vladar, še veliko slabši pa, če ga zanima samo denar.
Morda so Američani to lekcijo preskočili ali pa zamudili, ker so pač “špricali” osvobodilni evropski letnik. Upam, da jim zaradi tega ne bo treba ponavljati vsega …
…Ustvarjanje novega sveta je Američanom v krvi…
Ne bi rekel, da tile kot jih navajaš kaj ustvarjajo. On sanjajo o popolni prevladi nad planetom? Kdo so to on?
Bush jih je enkrat imenoval, da so to njegova baza iz katere črpa. Svetovna samozvana elita. Vse te črne familije, ki vladajo planetu in v Ameriki prihajajo iz Evrope, iz Francije in Britanije. Torej vsi amerišk predsednik od leta 1789 pa do Clintona imajo največ angleških in francoskih genov. Od 42 predsednikov do Clintona, 33 so v sorodu samo z dvoje ljudem: Aflred Veliki, ki je bil Angleški kralj, in s Karlom Velikim, najbolj zanim francoskim monarhom. Preostalih 19 pa je v sorodstvu z Angležem Edwardom III., ki je v več kot preko 2000 sorodnikov povezan s princem Charlesom. Isto velja tudi za ameriške bančniške familije. George Bush in Barbara Bush izhajajo iz iste krvne veze-Pierceve, ki je svoj priimek Percy spremenila v Pierce, ko so prešli preko Atlantika. Percy pa je danes ena od aristokratskih familij.
Tako tile samozvani svetovn elitnež obvladuejo ameriško vojsko, industrijo z orožjem in svetovno naftno trgovino. Vse kar tile ustvarjajo je njihova več tisoč letna želja kako popolnoma prevladat na planetu. NWO. Ves sedajn sranje so povzročil prav ti, za katere se zmotno misli, da ustvarjajo nekaj pozitivnega za večino prebivalcev na planetu. Torej gradijo nekja najbolj sprevrženga. Najbolj zakrnjen totalitarni režimi, ki so se zvrstili do zdaj, seveda vsi v njihov režiji se ne morejo niti od blizu primerjat s tem kar mislijo naredit na planetu v naslednjih letih.
Če bi jim šlo tako dobro od rok, se jim verjetno ne bi bilo treba mučiti še s čim novim. Saj imajo že vse. 10% ljudi na svetu ima v lasti 85% svetovnega bogastva. Vendar to je statistika, resnica pa je ta da je to svetovno bogastvo povezano izključno s svetovnim redom. To se je videlo pri zadnjih dogodkih v Londonu, če se zruši red tudi v najbogatejši družbi ni dobro živeti. Bogati vedo to bolj kot revni in mislim, da so zelo zainteresirani, da se razmerja ne zrušijo. Bogati so radi bogati, vendar stare bogate družine, ne želijo večjega razslojevanja, ker vedo, da bodo prve na udaru, če bo počilo. Zato so monarhije načelno dobre – oblast je dedna in tisti, ki so bogati so to že od nekdaj in oblast razumejo kot služenje redu in napredku za vse. Najbolj napete so razmere v neoliberalnih kapitalizmih, kot pri nas, kjer so si nekateri, ki so se pred 30-leti vozili z jugeci, danes milijonarji, drugi, ki so se šolali in trudili, pa komaj shajajo. Tu je izgubljen občutek za skupnost in naša turbo-elita živi in dela kot prašič v koruzi.
Nimajo še vse. Elita želi imeti nad vsakim zemljanom popolno kontrolo. Sedaj smo sredi vojne za našo pamet-mide control.
Popolno prevlado nad komplet planetom. Gradijo tehnokracijo, karbonaski denar in pametne mreže. Smo tik pred samim koncem ekonomskega sistema in z njim povezanim denarjem, ki so bili podpora kapitalizmu, socializmu, fašizmu in komunizmu. Vse to bo šlo na smetišče in dalo prostor novemu svetu, ki bo temeljil na ogljiku. Elita se je odločila, da bo karbonski denar zamenjal ves znan denar, to bo za zmeraj fundamentalno zamenjati svetovni ekonomski sistem. Gradi se pred našimi očmi world widw web. To je globalna energetska mreža, ki bo kot internet popolnoma spremenila našo kulturo, družbo in način poslovanja. Torej teknokracija, je utopični politično ekonomski sistem pod vodstvom inženirjev, znanstvenikov in tehnikov. Toda to bo veliko bolj nevarno in vse bo pod mnogo večjo kontrolo kot je to bilo v komunizmu, socialzmu ali v fašizmu. Torej globalna energetska mreža ali pametna mreža, bo funkcionirala v skladu s univerzalnimi sprejetimi stardandi, ki bodo tokove energije in podatke naredili konpatibilno ene z drugimi. In kdo bo to delal (Institute of Elektrical and Elektronic Engineers, IEEE). Ta združba je bila organizirana in v pogonu od leta 1884. Danes je to globalna korporacija v kateri dela 395.000 članov v 160 državah in podpira približn devetsto aktivnih standardov na različnih področjih tehnike in elektronike.
Morda takšen svet ne bi bil nujno slab.
Odvisno. čemu bi ga namenili, … tega se ne da vedeti, gre zgolj za osebne poglede, ki so lahko črno-gledi ali pa ne.
Osebno sem optimist-, pa ne, da bo prihodnost človeštva bleščeča in brez težav, sploh ne, vendar je bila preteklost definitivno še bolj obupna in optimist sem zato, ker:
1. verjamem v Boga, ki vse skupaj vodi;
če pa ne verjamete v Boga, potem sem pa optimist zato:
2. ker je človek tako fantastično iznajdljiv in narava tako čudovito fleksibilna, da vedno najde rešitev iz težav.
Prav tako ljudje vedno najdejo neko rešitev in napovedi o totalni kontroli ali kajvemkajše se mi zdijo preprosto smešne, ker ljudje preprosto nismo roboti ali slepi fanatiki in eksperimenti totalitarizmov, ki se v zgodovini nenehno ponavljajo nikakor ne uspejo. Ljudje jim sicer vedno znova žal dajo priložnost, vendar jih tudi slej ko prej prepoznajo in zavržejo.
Drugo je pa moja ali čigarkoli osebna zgodba v kateri nastopa vsak sam in osebno ne poznam nikogar, ki bi verjel da mu bo tak ali drugačen sistem res prinesel srečo, če si ne bo sam pomagal do nje. In to je ključno – naš lasten odnos do okolja. Ta nas določa in izpolnjuje ali pa razočara.
Ne bo tak svet slab za elito. Za izbrance, ki nam navadnim zemljanom nameravajo ukrast planet. Depupolacije večine naj bi bila končana do leta 2030. Evgenikom se že totalka okol ust pojavlaj krvava pena in komaj čakajo, da zalavfajo projekt dokončne rešitve, odstranitev vseh nekoristnih jedcev. Za njih nismo več kot miši v lobaratorijih. Elita je nad zakoni za njih ne veljajo nobeni zakoni. Nimajo nobene kontrole delajo kar jim pač pade na pamet. Dobr na konc stegnejo papke. Toda tudi to so že skoraj premagal. Tehnologija jim že skoraj omogoča premagovat smrt. Seveda to ni za večino. Vse to pa niso osebni pogledi, temveč skrbno naštudiran načrt. Najbolj zahrbtna prevara, ki se bo zgodila. Torej najmočenjši na planet se prizadevajo za novo svetovno vojno, ki bi zdesetkala prebivalstvo na planetu. Preživeli pa bodo potem z odprtimi rokami sprejeli suženjstvo. Zasužnji me, samo me nahrani. Na zadnjem sestanku skupine Bilderberg v Sent Morutzu junija letos so vladarji v senci, detaljno analizirali Kitajsko, Irak, Rusijo, ter zrežirano z njihove strani sedajno krizo v EU. Zaključek pa je bil, da se prebivalstvo planeta zmanjšuje prepočasi in temu je edina alternativa-nova svetovna vojna… Tam so se pogovarjali o nadaljevanju okupacije Iraka ter o režiranju več kriz na Kitajskem in v Rusiji z namenom destabilizacije njihovega denarnega sistema, ter o tem, da alternativne medeije in internet še ne bodo onemogočili, ker jim trenutno ta navidezna svoboda še koristi. Zmenili so se za stopnjevanje vojne na Bližnejm vzhodu in v S. Afriki. Tam je bil opažen med drugimi tudi ruski oligarh Aleksej Mordašov. Zasedanje v Sent Moritzu pa je letos tam potekalo pod pokroviteljstvom samo enega člana – Davida Rockefellerja. Torej osebne želje in pogledi so toliko vredni kot nič. Eliat ima nemen uničenja večine in na tem delujejo nemoteno naprej do končne rešitve.
Kako se bo folk zbudil? Večina drži glavo v pesek. Glede prebujanja sem strašen pesimist. Največjo negativno vlogo pri tem pa nosijo prav mediji. Ker o tem večinoma molčijo. Seveda, saj je večine medijev na planet v lasti ozske peščice globalistov, ki načrtujejo uničenje večine ljudi. Jebiga, o tem se treba pogovarjat, ker se čas počasi izteka. Pazi! Ko postavijo svojga vladarja Luciferja na oblast na planetu, ga potem noben več ne bo mogel vržt z prestola.