“Naredite mi to deželo spet evropsko!”
Mislil sem že, da sem zadnjič slišal narobe, vendar je naš predsednik vlade tudi današnji obisk nemške kanclerke izkoristil za promocijo ideje Združenih držav Evrope, ki jo je, kdo ve kje, pobral in mu je očitno tako zelo prirasla k jeziku, da se mu jo zdi smiselno ponavljati. Po pariškem sestanku Merklove in Sarkozyja, na katerem sta predlagala uvedbo gospodarske vlade za območje evra, jo je namreč omenil že vsaj dvakrat, torej se mu zdi resnično “kul”. Ne vem sicer, kaj hoče doseči s tem, da razglaša neko zamisel, ki jo vodilni evropski politiki še niso niti omenili, vendar to najbrž, v tem trenutku, niti ne bi bilo nujno potrebno.
Vsekakor bi mu svetoval morda malo manj evro-vizionarstva. Občutek imam namreč, da je mnenje slovenske javnosti, za razliko od njegove EU-foričnosti, trenutno malce bolj rezervirano do te “najučinkovitejše in najmodrejše izbire”, kar jih je Republika Slovenija napravila-, namreč s tem, da se je pridružila EU.
Država Slovenija je bila resnično samostojna v vsej svoji zgodovini le slabih 13 let in bi to morda ostala še kaj dlje, če bi takrat poznali Evropo tako kakor danes. Kakorkoli, Pahor se verjetno zaveda, da pomeni pristop k takšni zvezi, odpoved vsaj tolikšnemu delu suverenosti, kot smo jo morali v negotovih časih razpada izpuliti od SFRJ in da poti nazaj iz takšne države, kot bi bile ZDE, pod enotno zvezno vlado, za neko Slovenijo, verjetno ne bi bilo več. Torej, nekako tako, kot poroka brez prave ljubezni. Ni nepomembno, da tudi sedanja EU, ki naj bi bila sicer relativno ohlapna tvorba suverenih držav, sploh ne predvideva mehanizma za izstop neke države. Očitno si nekateri sploh niso mogli misliti, da bi lahko obstajalo še kaj boljšega, kot je zveza evropskih držav in si še zdaj ne morejo. Vendar je pač tako, da pač nobena voda ni tako čista, da se ne bi mogla kdaj tudi skaliti. Kaj če se, na primer, v takšni državi, ki se zdi našemu predsedniku vlade tako zaželena, pojavi nek nov Hitler ali Milošević? Kaj naj potem naredimo Slovenci? Jokamo?
Upam, da bo velika ideja zaenkrat tudi ostala to kar je, ideja namreč-, izjava našega premiera pa naj bo kar ena tistih, ki smo jih, po besedah dr. Mencingerja, “že vajeni”.
Robert, spet ste brcnili v temo. Najverjetneje zato, ker je pač biti moderno evroskeptik.
Evroskeptiki nasprotujejo enotni Evropi, ker si pač domišjajo, da lahko zaustavljajo čas in pred vsem zato, ker mislijo, da bodo lahko v osamljeni deželici ždeli in uživali svojo izolacijo.
Svet postaja vse manjši in manjši. Ne zaradi filozofov, temveč zaradi napredka tansportnih sredstev in infrastrukture, ki omogoča razmeroma poceni in zelo hiter prenos informaciji ter prevoz blaga in ljudi.
Jasno je, da je za takšen svet potrebno pripraviti enotne standarde, enotno valuto, enoten trg, enotna pravna pravila in po malem tudi moralna izhodišča.
Upirati se takšnemu svetu pomeni pot v preteklost.
Ne glede na to, ali zmoremo slediti globalizaciji,ali ne, moramo storiti vse, da smo čim bolj zraven, saj če ne bomo zraven, bo pač nekdo prišel k nam. Danes tisti, ki ne sledi trendom , zaostaja. Poglejte Severno Korejo. Ne samo, da je zaostala, preti ji lakota, ker ne zmore in ne zna prehraniti svojega prebivalstva. Pa je minilo le nekja več kot 60 let, odkar jo je nejen neustrašni vodja in oče naroda poslal na pot nezmotljive ideje Đuče.
Nekaj podobnega se lahko zgodi Sloveniji, če bo sledila teorijam, ki jih razglašate, verjetno po vzoru velikega neumneža Jožeta Mencingerja.
Njegov čas je minil, saj je edina država, kjer bi mu gradili spomenike, Enver Hođova Albanija, že pred leti spoznala, da se izolacionizem ne splača.
Dvom ob idejah, da bi Evropa postala država z eno vlado, zame ni evroskepticizem, ampak prej domoljubje. Če smo evroskeptiki tisti, ki pričakujemo (kakor, da to ni naša ustavna pravica!?), da bomo dobro ali vsaj bolje živeli v lastni državi, potem za “eu-forike”, med katere očitno sodi tudi BP, povsem upravičeno lahko rečem, da spadajo med nove eu povzpetnike, ki bi radi postali (ali morda ostali) politična smetana nove skupne države, ker jih “lokalci” pač ne razumemo. Nekaj takšnih v Bruslju že imamo …
ZDE je vizija bistveno bolj centralizirane države, ki se od nekdanje SFRJ razlikuje samo po višjem standardu, vodili bi jo pa ravno tako (nekdanji) komunisti. Ne vem zakaj bi bila takšna država nekaj, kar bi si Slovenci želeli? Občutek imam, da bi nas nekdo rad poceni prodal … takšne ideje so za moje pojme izdajalske in jih niti pod razno, nikoli ne bom podprl. Slovenci moramo vodenje zaupati ljudem, ki nas lahko vodijo kot samostojno državo, ne pa, da nas bodo zaradi lastnega stremuštva ali nesposobnosti, dobesedno priklopili na nekakšen nemško – francoski vlak, ki ga nekateri razumejo kot, da nas bo nekdo posvojil ker nismo opravilno sposobni.
Seveda mi je jasno, da gre čas naprej, vendar ne vem zakaj bi morali Slovenci vedno tako obupno spadati v neko drugo državo in podarjati oblast nekim tujcem. To je zame del levičarske internacionale, ki se je ne moremo znebiti že 60 let.
Pojem uspešne in samozavestne države so za mene Avstrijci. Če bi pri njih kdo prišel z resno idejo, da bi postali del velike Nemčije, bi mu ne smeli zameriti, vendar glej čudo, to se nikakor ne zgodi. Avstrijci preprosto ostajajo Avstrijci in ne marajo biti Nemci. Država pa je kljub temu uspešna in ugledna.
Zakaj se mi ne bi zgledovali po takšnih, ki so očitno sami sposobni skrbeti zase in ne čakajo, da jih bo nekdo živel in vodil?
Morda se prav ne razumeva. Trdim, daje združevanje Evrope nujno, vendar le na področjih, ki so koristna za vse prebivalce. Recimo poenotenje zdravstvenih standardov tako, da imadržavljan katerekoli države v EU enake možnosti zdravljenja v katerikoli državi. Nedopustno bi namreč bilo, da se kot bolnik iz tega ali onega razloga odpravim recimo v Bolgarijo in mi tam ne morejo nuditi adekvatne terapije, kot sem jo deležen doma. Za to je potrebno sprejeti predpise, ki zahtevajo od vseh držav , da standarde na tem področju poenotijo. Podobno je še s stotinami in stotinami primerov in zato je ptrebna neka koordinacija, zaradi mene se lahko to imenuje tudi oblast ali celo vlada. Ravnokar se Evropa ubada s trdim orehom, to je z Evrom. Sprva je bilo mišljeno, da bo zadostovala Evropska banka in poštene in zanesljive članice evroobmočja, ki bodo spoštovale pravila igre, ki so zelo ohlapna. Evropa se ne zaveda, da je njen del tudi Balkan in Grčija je prav konica Balkana. Zaradi balkanskih navad, je potrebno zadevi najti zanesljivejšo podlago in pred vsem zaostriti pogoje. Tudi to bo storjeno, vendar postopoma. In tako postopoma, bodo evropske države prišle pod dežnik EU in se dogovarjale za skupne cilje, ki vodijo k poenotenju številčnejših področji delovanja evropskih držav. Tudi valutno področje ni izvzeto.
Povdarjam pa to, da združevanje Evrope morda na videz zgleda politični projekt, v bistvu pa je združevanje posledica napredka tehnologij in standarda, ki pač zmanjšuje prostor. Ne fizično, temveč časovno in tehnološko.
Vzamimo,da se je pred tisočletji nek izum širil stoletja, da je dosegel skarrjne meje poselitve, danes pa se širi tako bliskovito,da vest doseže skrajne točke že v nekaj sekundah, tehnološki korak pa morda v tednu, ali dveh. Zato je nujno slediti razvoju tehnologije za katerim očitno politika caplja. Nisem sicer zagovornik, da bi se države ukinile in da bi se narodi zlili v eno Človeštvo. Menim, da bo to ostalo, meje, zalsti tehnološke pa padajo in napredek se bliskovito širi, zato mu je potrebno nuditi ustrezne podlage, kar pa je naloga politike.
Se strinjam. Poenotenje standardov, oziroma približevanje tistih nižjih, višjim, je seveda cilj, zaradi katerega države tudi pristopajo k EU. Zaradi tega sem tudi jaz glasoval za vstop v unijo in prepričan sem, da je dejansko vse to možno doseči v okvirih obstoječe skupnosti in po pravilih, ki veljajo že zdaj. Enostavno se je treba dogovoriti pod kakšnimi pogoji si lahko član in kaj pomeni, če se nekdo ne drži pravil. Takšna pravila ima vsako društvo in res ne vem zakaj jih skupnost držav ne bi imela. Torej jih je treba spoštovati, Grčija je pravila kršila leta in leta, pa nič. Kje je zdaj torej problem Unije, v Grčiji ali Uniji sami in pohlepnosti njenih bank. Če se nekdo ne drži pravil, naj bo izključen za toliko časa dokler se ne spravi v red. Kje pa piše, da mora biti tisti, ki je enkrat zraven, tudi večno zraven?
Sicer pa ne razumem zakaj se sploh gre – ali EU sploh še obstaja, glede na to da se Merklova in Sarkozy sama dogovarjata o nekakšni gospodarski vladi … zakaj ni takšne debate v Komisiji, Parlamentu ali Svetu. Če se članice ne morejo poenotiti o nujnih ukrepih, kako se bodo potem o skupni državi?
Tudi ne kapiram, o čem Pahor sploh govori, upam da vsaj on ve? Kar tako, na pamet govoriti o takšni zadevi je neodgovorno. Združene države Evrope so pač nekaj povsem drugega od tega, kar imamo zdaj, gre za vizijo federacije s skupno vlado, morda po vzoru ZDA. Resnično ne vidim prednosti, ki bi jo takšna tvorba imela v primerjavi s sedanjim stanjem. ZDA imajo takšno ureditev že dolgo, pa imajo vseeno gospodarske težave, daljni vzhod nima nič takega, pa raste.
Zadeva se mi zdi popolnoma prenagljena in nepotrebna. Če mene kdo vpraša, sem prej za izstop Slovenije iz EU, kot pa pridružitev k ZDE, če bodo sploh kdaj ustanovljene. Samostojnost je zame pač pomembnejša od stalne rasti BDP-ja. ki pa tudi v ZDE ni nujna. Nasprotno – za nekatere bi to verjetno pomenilo še večjo potuho …
Nakaj malega sem že omenjal, da ehnika in tehnologija prehitevata politiko. Na vseh področjih,tako tudi na gospodarskem in posledično monetarnem. Na svetu ni nič večno in tudi monetarni sistem ni, Sedaj smo pač v času, ko bo potrebno monetarni sistem menjati, kar ne bo enostavno, saj gospdarske velesile ne bodo dopustile, da bi se sistem menjal eni, ali drugi v prid. Zaradi takšnih in drugačnih neravnotežij sicer ni pričakovati vojne, dogovori pa bodo ostri, napeti in brezkompromisni in zahtevali bodo žrtve.
V tej bitki bo nastopal tudi evro z dokaj neenotno EU, vendar z zelo močnim gospodarstvom, saj vsota vseh gospodarstev v EU predstavlja največjo svetovno silo.
Omenil sem že,da je evro Evropi potreben in da ga je potrebno na vsak način ohraniti. To pa bo možno s strožjimi pravili, kar bo za Slovenijo in bleferje sedanje vlade prava katastrofa. Pahor in celotna leva opcija plahta Slovence s svetovno krizo, ki objektivno je, ima pa popolnoma druge vzvode, kot slovenska. Slovenska kriza je v bistvu kriza bivšega komunističnega sistema, saj tako opevan gradualizem, ki naj bi ga izvajal Drnovšek in ga je v nebesa koval Mencinger, ni bil nič drugega kor restavracija komunističnega gospodarstva, ki razpada šele sedaj, ko se je popolnoma iztrošil.
Slovenija s pomočjo kučanovega nacionalnega interesa namreč ni naredila ustrenih reform in ohranjala davno mrtev sistem do današnjih dni.Zato je čas, da pride do radikalnih sprememb. Levičarji se tega branijo in govorijo o madžarskem fašizmu in o orbanizaciji. Do tega mora priti in iskanje novih obrazov in obrazekov na levici je v bistvu gradnja še enega okopa in obramba preživelega režima.
Slednje sicer nima z Evropo in evrom neposredne zveze, je pa pogoj za vstop na nemško -francoski vlak. Tam ni prostora za forume 21 in liberalne akademije in predavanja FDV, tam je prostor le za zdravo gospodarstvo.