Smejurija
Prišlo mi je na misel, kako različna je dejansko zgodovina o kateri pišejo knjige, od tiste, ki jo sproti doživljamo in bo morda nekoč postala del dejstev v nekakšnih učbenikih. Če so na eni strani resnobna poročila o akterjih, letnicah in redosledu dogodkov, pa imamo za vsakdanjo rabo opravka zgolj z nekakšnimi peripetijami, ki so lahko, in tudi so, popolnoma banalne in milo rečeno, smešne, pa vendarle del nečesa neponovljivega. Zgodovina se ne dogaja, niti ne piše – zgodovina preprosto nastane, in to šele takrat, ko je že vsega konec in pride nekdo, ki misli da razume “ozadja”.
Resnično ne pomnim, da bi me poročila o aktualnih domačih zadevah kdaj spravila v iskren smeh in ne zgolj grenko pikrost, kot se mi to dogaja zadnjih nekaj dni, pa niti ne vem čemu naj to pripišem. Morda splošnemu občutku neresnosti, s katero, najbrž že v rahlem šoku, spremljam dogajanja, ki so postala nekako nenavadno nova ali pa zgolj nerazumnem napadu, ki ga včasih doživimo, ko se ob sicer resnobnih temah, naenkrat kar ne moremo ubraniti smehu do solz.
Najprej sem se moral skoraj prijeti za trebuh ob novostih pri aferi vseh afer, kajpak Patrii. Škandal desetletja, ki je končno le pristal na sodišču, se je začel kot v stripu o Alanu Fordu. Zbrana politična, odvetniška in tožilska smetana nima kje sedeti, kaj šele razgrniti papirjev v dvoranici okrajnega sodišča v Ljubljani. Ko jih končno nekako le spravijo noter, ugotovijo, da je del obtožnega gradiva še vedno v kleni finščini, ki je seveda nihče ne zna brati, kaj šele da bi jo razumel. In potem sledi genialno pojasnilo, da pač ni denarja za prevajalca, sori … Zanima me kako lahko pripravijo obtožnico, če ne vedo kaj piše v dokazih? Naknadno izvem, da zaključno poročilo finskih kriminalistov, ki naj bi veliko pojasnilo, sicer še ni pri tožilcih, je pa že pri novinarjih. Pri takšni organizaciji tožilsko – sodnega dela te najbrž le stežka obsodijo tudi če si brez vsake obrambe in jih morda celo milo prosiš, naj te vendarle ?
Za piko na “J” (ta črka je namreč ključna) potem pride do besede še korajžni župan Komende, ki je baje najprej podkupoval, potem le še kupoval, nazadnje pa niti to ne več in ker pač nima nobenega računa za tisto kar je baje plačal, bo menda celo vrnil denar, ki je bil itak njegov. Ker je seveda vseskozi veliko govoril in malo povedal, je potem spregovoril še tisti, ki bi menda moral dobiti denar ter izjavil, da ga sploh ni dobil. Skratka, zaplet kot pri Partljiču ali morda celo Agathi Chrystie.
Naslednje, kar me je razen tega, da bo BP, te dni, vendarle predstavil svoj novi zmagoviti tim, dodatno razvedrilo, so bile slike naših vrlih “đemsbondov” v kuharskih kapicah s peterokrakami in ob prešernem praznjenju kozarčkov. Za moje pojme prav nič posebnega ali omembe vrednega-, pač družba veseljakov na nekem žuru. Če že kdo iz sebe rad dela bedaka in se še slika, naj ga dela-, njegov problem. Vendar, glej ga zlomka, po varnostno-strokovni razlagi videnega, je zadeva smrtno resna. Predstavlja namreč nevarnost, da se zaradi nje zruši naša močna špijonska služba, ki je očitno na tako zavidljivi in profesionalni ravni, da svoje slikce objavlja kar na spletu. Zaradi tega so menda lahko ogrožena celo življenja nekaterih, seveda prav tako strogo konspirativnih sodelavcev po svetu. Buahahaha …
Ko izvem novi štos iz Wikileaksa, na katerem so razkrili, da je imel francoski veleposlanik v Zagrebu, konec leta 2008, našega, trenutno najboljšega kriznega managerja, za amaterja, aktualnega zunanjega ministra pa celo za šarlatana, sem že preveč utrujen od veselja, da bi se smejal. Če pa preberem parole, ki jih je naš taisti Samuel vzklikal na nedavnem abrahamovem slavju “pokreta nesvrstanih zemalja”, v Beogradu, kot so, npr.:
… Slovenija, tako kot države članice gibanja neuvrščenih, verjame v učinkovit multilateralizem, ki predstavlja podlago za naslavljanja svetovnih izzivov in spoprijemanje z njimi …
… Palestinci so tisti, ki bodo kmalu dočakali dan, ko bodo doživeli svobodo …
… Slovenija ostaja zvesta načelom gibanja in na njih temelječi zunanji politiki …,
pa ugotavljam, da ima tisti jezni Francoz morda celo prav.
Še bi se našlo, vendar bi rad rekel nekaj drugega … zgodovina ime očitno dve dimenziji – ena je tista, ki je logična in smo se jo morali učiti ali se jo še moramo, druga pa tista, ki ni logična in jo moramo živeti.
Obema je skupno da mineta, pa ju jemali resno ali ne.
Matrica je povsod… To ti je svet navlečen preko oči da nas naredijo slepe za pravo resnico. Ljudje ne vedo ničesar.
Kdo si bo še enkrat in to res ogledal film The Matrix.
Vse skupaj je že tako pavlihovsko, da se človek še smejati več ne more.
Ja bravo “levi trojček”, vaš mandat bo res prišel v “zgodovino”, pod poglavjem – “kako do konca “zjebati” državo”.
Ja, kje pa na koncu končajo ovce.
S propadom DEMOSa se je Slovenija poslovila od poti v evropsko demokratično družbo.Kratka epizoda janševe in še krajša bajukove vlade, nista vpivali na trend, ki ga vztrajno usmerja samozvana slovenska levica.
Samozvana levica je pojem neke anarhične vladavine nedoraslih ljudi, ki so iz mladeničev postali starci. Ne zavedajo se tega, da jih je čas že davno povozil in da so strup za družbo in državo. Dvajset in več let so ti kadavri v prvih vrstah, pa niso naredili nič. Še vedno se zajebavajo, norca se brijejo iz vesga, sami pa razen uživanja sladkega življenja niso sposobni narediti nič.
Eden takšnih patronov je Anton Andrlič. Razen gobcarjenja ni bilo od njega nič. Morda le to, da je zaviral kakršnokoli konstruktivno aktivnost, ki bi Slovenijo popeljala v smer evropske civilizacije.
Kar poglejmo si njegove napade na slovensko vojsko. Nisem militarist, vendar mi je kristalno jasno, da je vojska eden izmed atributov državnosti. Država ne pomeni nič, če nima vojske. Če je nima, jo sosede prisilijo, da jo ima. In če jo im, mora biti dostojna, saj predstavlja enega od stebrov države. To velja za ves svet, za našega jebivetrovskega Anderliča pa ne.
Predolgo je v politiki in preveč pobalinskih zadev je naredil, da bi jih omanjal, končno pa ni edini,zato bi s popisom takšnih dejanj samo utrujal bralce.
Je pa model, ki ima mnogo kopij, ki so mu na las podobne.
In za konec. Nikakor se ta luftar ne more distancirati od poloma Slovenije, saj je bil povsod zraven in to kot pomembna oseba, bil je celo kralj parlamenta!
Sedaj, ko je s svojo nedoraslo dužbo razkrojil državo, bi moral to uviditi in s pobrati v mišjo luknjo.Pa ne, on se s svojimi ideološkimi pedeli lepi na parlamentarni stolček in se noče od njega posloviti, tako kot bi to storil parlamentarec v demokratični evropski državi. Ne, on bo vztrajal vse do takrat, ko ga bodo dejansko sunili v rit, saj ve, da ko bo padel, bo padel za vedno, takšno smetje je le za smetišče.
Malo sem se razpisal, da sem prikazal enega od mnogih scenaristov smejurij v Sloveniji.
Osebno ne verjamem v možnost nekega korenitega izčiščenja politike. Preprosto gre za nek poklicni profil, ki je presek našega družbenega stanja in ki je seveda še dodatno nadgrajen s sistemom zvez in osebnostnih karakteristik. Ti ljudje, vključno z omenjenim AA so eksponenti lobijev ali interesnih skupin. Te se javno ne kažejo in ne potrebujejo reklame, vendar obstojajo in delujejo. Če ne bi delovali ti, bi pa kateri drugi. Mislim da gre za pra-principe participacije oblasti in družbenega vpliva. Če bi hoteli to spremeniti, bi morali spremeniti svet.
Politik AA je, glede na svojo kilometrino, prav gotovo izjemno vpet v povezave, ki mu omogočajo, da kljub vsem spremembam, funkcionira na top sceni že blizu 30 let (bil je že tudi funcionar ZSMS).
Jaz osebnostno nočem biti kritičen, ker sem, po drugi strani slišal, da je prav omenjeni AA, sposoben prisluhniti tudi povsem lokalnim interesom in, da v bistvu, ne gre za kakšnega ideološko zadrgnjenca, ki bi gradil kariero na izključujoči pripadnosti neki opciji.
Osebno spoštujem človeka, ki je v takšnem sistemu sposoben preživeti tako dolgo. Politika je vseeno neke vrste obrt, ki se jo da delati dobro ali pa tudi ne, veliko akademskih kapacitet je vmes že pogorelo, AA pa ostaja.