Drug Robert

Združene države Amerike očitno, kljub izrednim ukrepom in slabšim gospodarskim razmeram, ostajajo najdonosnejši mamilarski trg na svetu in temu primerne so tudi razmere za njihovo južno mejo. Tam se dobavitelji z obema državama in med seboj nikakor ne uspejo dogovoriti za “pošteno” delitev velikega trga in ostajajo v vojni, ki je po intenzivnosti in številu žrtev med civilnim prebivalstvom povsem primerljiva z akcijami teroristov po svetu, po brutalnosti pa bržkone še hujša. Zadnja grozljiva poročila od tam mi sicer predvsem dokazujejo splošno veljavno resnico, da je svobodno izražanje mnenj sprejemljivo ravno toliko časa, dokler ne ogroža konkretnih osebnih koristi. Potem, se tudi največji poštenjaki, ali pa ti celo še prej, neizogibno srečajo s težavami. Zanimivo, da v tem smislu načeloma niti ni posebne razlike med Mehiko in Slovenijo, razlikujemo se kvečjemu po tem, da pri nas, tistih, ki si upajo osebno pokazati na takšne ali drugačne mafijce, zaenkrat še ne razrežejo in obesijo nad avtocesto, ampak na smrt pretepejo.

Pri tem neskončnem vrtiljakanju med prekupčevalci z mamili, potrošniki, javnostjo in oblastjo, mi je prišla na pamet nekoliko strgana ideja, ki pa mi ne da miru. Z idejami je pač tako, da so vse nekoč čudne in te nekoliko okužijo. Potem jih pa preboliš ali pa vedno ostaneš njihov prenašalec. In sicer, sprašujem se, kaj neki bi se zgodilo, če bi denimo, ZDA preprosto legalizirale tisto kar si njihovi potrošniki pač najbolj želijo in začele to prodajati po lekarnah. Torej, mamila. In to prav vsa!

Ker Američani še vedno veljajo ali pa se vsaj radi štejejo za nosilce napredka v svetu, bi njihove izkušnje ostali nedvomno zelo pozorno spremljal in če bi se izkazalo, da to ne bi ogrozilo njihove družbe, kar je po mojem mnenju nebi, bi pa prav gotovo pokopalo zelo donosno gospodarsko panogo prekupčevanja z nedovoljenimi substancami ter vrnilo mir na njihovo južno mejo in verjetno še marsikatero drugo. In sicer iz edinega in preprostega razloga, ker nedovoljenih substanc ne bi bilo več. Si lahko kdo predstavlja kaj takšnega? Kajpak imamo tudi tu, kot pri skoraj vsem ostalem, pozitivne in negativne učinke. Dejstvo pa je, da imamo pri sedanjem stanju narkomanije in razpečevanja drog, samo negativne in prav nobenih pozitivnih.

Če zaenkrat ostanem samo pri pričakovanih pozitivnih učinkih takšne odločitve, je najpomembnejša morda ta, da bi narkomanija tako postala kontrolirana. Enostavno bi bilo nadzirati kdo in koliko kupuje ter verjetno, dosti učinkoviteje kot sedaj, možno preprečevati zasvojenost izrazito mladih ljudi ter reševati življenja zaradi okužb, predoziranj ali biološke destrukcije zaradi uporabe doma narejenih pripravkov.

Kaj takšnega se danes, večini verjetno zdi bolno in nemogoče, vendar zadeva morda le ni tako odbita. Dejstvo, da so droge sploh prepovedane, preprosto ni od zmeraj, niti ni kar samo po sebi umevno. Tudi razlogi, da se jih je prepovedalo in trgovino z njimi kriminaliziralo, so lahko vse prej kot človekoljubni. Med Združenim kraljestvom in Kitajsko je, na primer v prvi polovici 19. stoletja, prišlo celo do vojn, ker se je slednja uprla podanikom krone, ki so skušali osvojiti njihova tržišča z uvozom opija. Nekaj podobnega kot so to počeli njihovi bratranci Američani, ki so ozemlja današnjih ZDA, razen z steklenimi kroglicami, bacili, vojnami ter pokolom bizonov, zavzemali predvsem tako, da so alkoholizirali domorodce. Zgodovina je resnično čudna – zaostali Kitajci so se torej nekoč z orožjem v roki uprli prekupčevalcem z mamili, ki so bili slučajno slavni podaniki angleškega kralja in, tako kot danes Američani, seveda absolutno najbolj poklicani za izvoz vrednot in družbenega poštenja. Danes se je na zahodu situacija kajpak drastično obrnila. Sicer je še vedno v modi visoka moralnost, le da so potomci tistih, ki so takrat v imenu države trgovali z mamili, danes v prvih bojnih vrstah proti drogam, vendar, glej čudo, hkrati tudi njihovi najzvestejši konzumenti in s tem pospeševalci pridelave.

Mislim, da je zadeva dejansko in načelno povsem primerljiva s prohibicijo v ZDA, v prvi polovici 20. stoletja, torej zgolj sto let po opijski vojni. Učinek 15-letne prepovedi alkohola na ameriških tleh je bil takrat predvsem v izredni porasti kriminala in organiziranost črnega trga. Nisem zasledil podatkov, če so s tem ukrepom koga ozdravili ali odvrnili od pitja, osebno dvomim-, kvečjemu nasprotno – nekateri namigujejo celo na porast ciroze jeter, da o kriminalu sploh ne govorimo.

Dejstvo je, da na tej stopnji razvoja, na kateri smo, tudi ob vsesplošni dostopnosti, neskončno pestri ponudbi, propagiranju in visokem pragu družbene tolerance do pitja alkoholnih pijač, le nismo vsi alkoholiki in, da, vsaj po mojem občutku, pivske navade danes krojijo predvsem prometni predpisi ter da se sicer še vedno pije, vendar manj upijanja. Torej-, zmerneje. Od škodljivih razvad in navad je zanimivo tudi kajenje. Mislim, da je kampanja prepovedi v javnih prostorih in proti-propagande obrodila sadove ter, da se je privlačnost kajenja dejansko zmanjšala, predvsem zaradi načelne odločenosti družbe. Mislim, da bi ga bilo s takšnim pristopom možno na daljši rok celo povsem iztrebiti.

Kaj bi se torej zgodilo ob legalizaciji drog? Po, morda nekajletnem viharju družbeno deljenih mnenj, bi se stanje verjetno stabiliziralo in tudi javnost bi pojav narkomanije začela obravnavati primerljivo alkoholizmu. Vsi poznamo kakšnega pijanca, občasno vidimo koga celo kje ležati, slišimo ali poznamo bolezni, tragedije, smo celo, bolj ali manj redni, uporabniki tovrstnih opojnih sredstev, spoštujemo in praznujemo običaje, ki so povezani s tem, iščemo pozitivne učinke na zdravje ter se, v glavnem, zavedamo tudi nevarnosti in sankcij, ki prežijo na nas v primeru pretirane uporabe. Proizvodnja in distribucija tovrstnih narkotikov je pomembna gospodarska panoga s katero se, neposredno ali posredno, ukvarja veliko ljudi. Vendar, kakorkoli gledano, področje alkoholizma je, vsaj pri nas, družbeno in socialno obvladljivo in zaradi tega Slovenija ne bo propadla. Če bi alkohol prepovedali, bi ga zelo verjetno isti kot sedaj, še vedno pili, le da na skrivaj in proti zakonom, ki jih pa trenutno kršijo tisti, ki se zadevajo. Zakaj le?

Če je ne-legalno stanje torej nujno, ga pač legaliziraj in obdavči.