Drug Robert

Program letošnje vesele jeseni bo očitno pester. Poletje je bilo dolgo, grozdje sladko kot malokdaj in časa za spravilo letine dovolj. Ni razloga, da ne bi malo pofeštali-, in tudi bomo. Mi bomo pili, jedli in plesali, zabavali nas bodo pa politiki – prav vsi, brez izjeme: poklicni in volunterski, aktivni, pasivni, resni in še bolj resni, pošteni in … hm, še bolj pošteni. Častni pokrovitelj dogajanja bo verjetno sam predsednik republike, dress code = national, na prazničnem repertoarju pa se bo našlo kaj za vsak okus in tudi tiste brez njega: recesija, Grčija, Patria, brezplačniki, Stožice, EU, NATO, NLB, Obama, Gadafi, Tito … skratka ni da ni. Mastno se bo pljuvalo po (tej, prejšnji, predprejšnji in naslednji) vladi, pametovali bodo analitiki, poznavalci, sodniki, moderatorji, duhoviteži in javni davitelji, vsi sveži ali pa že malo preko roka, blogerji in komentatorji, bralci v pismih in čivkači na twitterju, pa Zmago, pa Kahl, pa lepa, nedolžna in pametna … skratka, vse živo. Nekaj bo instrumentalnih točk, precej bo solo vložkov, tudi kakšen zborček bo zažgolel, intonacija bo ali ne – saj ni važno, vmes bo humorja, improvizacije in stand up-a, bognedaj – morda celo kaj črne kronike. Pač program za sejem in veselico, dom in svet, žene, može, dedke, babice, vnučke, hišne ljubljenčke in morda se bo našlo celo kaj za Marjetko …

Družba je že pretežno (pre)-dobro znana, razveseljivo pa je, da na slovenski politični “kototamopjeva” bus vstopajo tudi novi potniki ali pa, v bistvu stari, le da so se pokrili z novimi klobuki. Prav je, da njihovo odločitev, ki gotovo ni lahka, spoštujemo. Meni osebno se tisti, ki danes stopa v politiko, zdi nekako podoben tistemu, ki je aprila ´45 šel k beli gardi. Torej kamikaza, vendar prav zato verjetno tudi bolj pošten, kot ne.

V ljuti boj so se najprej pognali trajnostni razvojniki, ki so torej naši novi “zeleni” in imajo v svojem programu tudi “srečo”, kar niti ni slabo, vendar se mi osebno zdijo nekako preveč “nizko-ogljični” za kaj bolj konkretnega od upanja na srečo. Če slučajno že pridejo v parlament, bodo tam seveda na sredini, tako kot vsi, ampak morda malce sramežljivo desni. Glasove bodo dobili pri neopredeljenih ali tistih, ki ponavadi ne grejo na volitve in verjetno tudi tokrat žal (ali pa tudi ne) ne.

Naslednjega novega potnika so napovedovali že zelo dolgo kot glavni dobitek na tomboli-, pustil se je prositi do konca, potem pa vstopil s fanfarami na, skoraj malce prevelik trg za takšen dogodek. Župan ljubljanski bi rad na naše obraze prinesel nasmeh in upam da ga bo res. Vseh kart še ni odkril in se mu očitno nikamor ne mudi. Če bo nastopil tudi sam bo gotovo prišel noter, vendar najbrž ne tako zmagoslavno kot to mislijo tisti, ki ga že vidijo na mandatarskem sedežu. Če ga pa ne bo na listi, potem se zna zgoditi da tudi njegovih ne bo v parlamentu, razen če bo ponudil kakšna fantastična imena, npr. Milana Kučana. Kakorkoli, seveda bo strogo programski, kar bi bili itak radi vsi in povsem brez sramu levi. Če bo komu ukradel kaj glasov, potem jih bo žal ravno levici.

Zraven gredo tudi nekateri vrli župani, ki so seveda že genetsko ambiciozni in pripravljeni na vse-, celo separatizem, poleg lastnih občin pa voljni re(-u)šiti tudi državo. Če bodo prišli noter, za kar imajo, po mojem mnenju, bolj malo možnosti, bodo kajpak pripravljeni skočiti kamorkoli, še najraje pa desno. Glasove bodo tako ali tako dobili predvsem SLS ali pa malo mešano, odvisno od tega kdo jih je že volil, ker jih bo kvečjemu tudi zdaj.

Med vrata, ki so se že zapirala je porinil nogo še en zanimiv in obetaven potnik in nam že prinesel nasmeh na obraz z malim uvodnim skečem s katerim je napovedal svojo neodvisnost in svežino. Gregor Virant, stari znanec in očitno tudi dober sorodnik, gre na svoje, kar je zanj, vsaj na prvi pogled povsem prava poza. Vsekakor ima nekaj tistega, čemur rečejo karizma in na kar je štartal že tudi nekdo drug, pred tremi leti, ki bi morala biti štiri, pa žal ne bodo. To seveda ni dovolj za avgijev hlev, ki čaka na novega “gospodarja kmetije”, je pa dovolj za prepričljivost. Za SDS bi bilo morda bolje, če se neha “jeziti” nad Virantovo solažo, ker je jasno kot beli dan, da bo prve zaveznike našel ravno pri njih, oni pa kajpak pri njemu. Če mu mladostno lice v kampanji ne bo zbledelo zaradi česa, česar ta trenutek še ne vemo in bo morda prijavil še kakšna zanimiva in nekontaminirana imena, potem bo vsekakor resen potnik. Začel je obetavno in njegovi glasovi so na sredini, torej malo desno in morda tudi malo levo.

Ja, dragi moji – kaj pa naši veterani, stalni in preverjeni kratičarji SDS, SLS, SD, LDS, SNS, Desus, Zares in ostali težkokategorniki? Nič kaj ne slišimo o njih, razen da se nekaj malega koljejo okrog brezplačnikov, tajkunskih prevzemov in kobajagi vdorov v neke nokie … Gre za izkušene fante in verjetno modro čakajo, da se bo pešadija najprej nekoliko vkopala, da bodo vsi narodni heroji padli v samomorilskih akcijah, potem bodo pa oni počasi odprli fronto-, volitve se namreč odločajo tik pred zdajci. Tisti, ki že danes vedo koga bodo volili niso zanimivi, ker najbrž ne bodo spremenili svojega mnenja in predstavlja kampanija za njihove glasove nekoristen strošek. Zanimivi ste tisti, ki se še niste odločili koga, če sploh koga, boste volili.

No-, zanimivo je še nekaj – na te volitve so, kljub temu, da so predčasne, dejansko vsi zelo dobro pripravljeni in bitko so vzeli v roke strategi, kar pomeni, da bo na terenu manj krvavo. Torej, velikih razprav in reke gnojnice ni za pričakovati, vse bo, vsaj na zunaj, izgledalo fino in vljudno.

Ja, dragi volivci in predvsem drage volivke, prav ve boste morda pomenile jeziček na tehtnici, ko se boste intuitivno odločale med vsemi temi šarmantnimi moškimi, očitno bo jesensko dogajanje vredno še kakšne omembe – pa da vidimo kaj nas čaka.